Sredi velikega ravnega polja je stal grad Gradič. Nikogar ni bilo na polju le svetlo sonce je sijalo nanj. Od nekod prileti muha Sitnica in vpraša : »Kdo živi v tem gradu?«. Ker se nihče ne oglasi, vstopi v grad in prične živeti v njem. Kmalu za tem priskaklja bolha Skokica. Ko pride do gradu potrka in vpraša: » Grad Gradiček reci mi ali tukaj kdo živi?« Muha Sitnica se razveseli prijateljice in jo povabi k sebi: »Pridi le pridi tu je lepo, stopi v Gradiček, v njem je toplo.«
Zdaj živita v Gradiču muha Sitnica in bolha Skokica. Proti gradu leti komar Piskar. Ko pride do gradu potrka in vpraša:« Grad Gradiček reci mi ali tukaj kdo živi?« Muha Sitnica se razveseli svojega sorodnika komarja in ga povabi v grad: »Pridi le pridi tu je lepo, stopi v Gradiček, v njem je toplo.«
Zdaj živijo v troje, muha, bolha in komar. Po ravnem polju, med krtinami, pridrobi miška Dolgorepka. Tudi njo muha povabi v grad: »Pridi le pridi tu je lepo, stopi v Gradiček, v njem je toplo.«
Zdaj v gradu živijo že štirje stanovalci. Iz mlake onstran polja priskaklja žabica Kvakica. Tudi ona potrka in vpraša:« Grad Gradiček reci mi ali tukaj kdo živi?« Muha Sitnica je vesela poskočne žabice in jo povabi v grad:« Pridi le pridi tu je lepo, stopi v Gradiček, v njem je toplo.« Zdaj je v Gradiču že pet stanovalcev. Izza grma priskaklja zajček Brzopetec, potrka in vpraša:
»Grad Gradiček reci mi ali tukaj kdo živi?«
Muha Sitnica se razveseli hitrega zajčka in ga povabi, da se jim pridruži v Gradičku: »Pridi le pridi tu je lepo, stopi v Gradiček, v njem je toplo.«
Koliko jih zdaj živi v gradu? Že šest! Oprezno in prihuljeno se priplazi lisička Sestrička. Ko pride do gradu potrka in vpraša:« »Grad Gradiček reci mi ali tukaj kdo živi?« Muha Sitnica se razveseli lisičke s toplim kožuhom in jo povabi v grad:« Pridi le pridi tu je lepo, stopi v Gradiček, v njem je toplo.« No pa jih je sedem v Gradiču. »Zdaj nas bo pa dovolj«, pravijo. Zaprejo okna, vrata, ugasnejo luč in še preden utegnejo zaspati iz gozda pridivja volk Grabež. Ko pride volk Grabež do Gradiča, potrka in vpraša: »Grad Gradiček reci mi ali tukaj kdo živi?« Muha Sitnica se tudi volka razveseli in ga povabi v grad, čeprav ga lisica ne mara preveč:« Pridi le pridi tu je lepo, stopi v Gradiček, v njem je toplo.«
Komaj se še najde prostor za volka, za njegove zadnje noge pa ga zmanjka in jih mora pustiti pred vrati. Končno je mir, da lahko živali zaspijo. Muha Sitnica sanja o sladki marmeladi, bolha Skokica sanja o tem, da nastopa v cirkusu. Komar Piskar sanja o zelenem močvirju, miška Dolgorepka o gradičku iz sira, žabica Kvakica o pevskem tekmovanju. Zajček Brzopetec sanja o tem, da je našel pet peresno deteljico. Lisička Sestrička sanja o tem, da so jo izbrali za kraljico, volk Grabež sanja o tem, da ga zebe v zadnje noge in v sanjah nagovarja luno, naj mu jih malo pogreje,.....
Po ravnem polju se skozi mesečino ziblje velik kosmat medved Teptun. Ko pride medved do gradu, potrka in vpraša:« »Grad Gradiček, kdo živi v tem gradu?« Živali mu hitijo odgovarjati in ga vprašajo:« In kdo si ti?«
»Medved Teptun in vse poteptam!« odgovori medved. Živali se prestrašijo in se razbežijo.
Zdaj se le še lunini žarki igrajo na ravnem polju.
Gradič (ruska pravljica)